Več kot 1 milijon nadur v okrožju Vogelsberg – nepošteno in neplačano!

Več kot 1 milijon nadur v okrožju Vogelsberg – nepošteno in neplačano!

Okrožje Vogelsberg se je lani soočilo z velikim problemom nadur. Opravljenih je bilo okoli 1,1 milijona nadur, pri čemer jih je več kot polovica, okoli 563.000, ostala brez plačila. Te zaskrbljujoče številke prihajajo iz »Monitorja delovnega časa« inštituta Pestel, ki je bil ustvarjen v imenu sindikata hrane, zabave in restavracij (NGG). Zlasti v gostinstvu, kjer je bilo opravljenih okoli 18.000 nadur, je bila stopnja neplačanih ur visoka, 53 odstotkov. Ta razvoj ni brez določene eksplozivnosti, saj NGG opozarja na negativne posledice, ki bi jih lahko imela načrtovana reforma zakona o delovnem času zvezne vlade. Nova pravila bi lahko oslabila 8-urni delovnik in podjetjem omogočila, da zahtevajo do 73,5 ur na teden, kar bi bistveno spremenilo svet dela.

Kot poroča oberhessen-live.de, generalni direktor NGG Guido Noll meni, da takšna pravna situacija ne le ogroža zdravja zaposlenih, ampak tudi otežuje združiti delo in družino. Posebej presenetljivo je dejstvo, da je trenutno 68 odstotkov zaposlenih s krajšim delovnim časom v okrožju Vogelsberg žensk, kar še povečuje izziv združljivosti. Noll torej ne poziva le k odmiku od podaljševanja delovnega časa, ampak tudi k izboljšanju delovnih pogojev in sistematičnemu usposabljanju zaposlenih.

Učinki reforme delovnega časa

Razprava o prenovi zakona o delovnem času, ki predvideva spremembo najdaljšega tedenskega delovnega časa na 48 ur namesto dnevnih 8 ur, odpira številna vprašanja. Cilj teh sprememb je ustvariti več prožnosti za delodajalce in zaposlene. Toda strokovnjaki so zaskrbljeni zaradi povezanih zdravstvenih tveganj. Daljši delovni čas bi lahko ne samo povečal tveganje za nesreče pri delu, ampak tudi povzročil zdravstvene težave, kar podpira argumentacijo sindikatov, predvsem NGG. Ustrezne študije kažejo, da številni zaposleni, vključno s prizadetimi v okrožju Vogelsberg, ne želijo daljšega delovnika in namesto tega zahtevajo več časa za družino, hobije in prostovoljno delo.

Kot je v nedavni študiji ugotovila fundacija Hansa Böcklerja, zvonijo alarmi, ker je dolgi delovni čas že resen problem v geriatrični in zdravstveni negi ter ogroža kakovost oskrbe bolnikov. Glede na te okoliščine se postavlja vprašanje, ali predlagane spremembe dejansko ustrezajo potrebam zaposlenih. Mnogi zaposleni poročajo o povečani stopnji stresa in pomanjkanju časa za politično udejstvovanje in osebna področja življenja.

Zaključek in pogled

Na splošno je razvidno, da problem nadur in razprava o reformi zakona o delovnem času predstavljata velik izziv za zaposlene v okrožju Vogelsberg. Potrebno ravnovesje med delovnim in prostim časom ostaja na mizi in treba je še videti, kako se bodo oblikovalci politik odzvali na skrbi in zahteve delavcev. Zdi se, da je nujno potreben ponoven razmislek o ureditvi delovnega časa, ki se ne osredotoča samo na prožnost, ampak tudi na zdravje in kakovost življenja.