Carina nadzira kovinarsko tovarno: 12 aretiranih zaradi dela na črno!

Carina nadzira kovinarsko tovarno: 12 aretiranih zaradi dela na črno!

Obsežna operacija glavnega carinskega urada Gießen je nedavno povzročila razburjenje v okrožju Wetterau. 85 carinikov je 24. oktobra 2025 pregledalo kovinsko predelovalno podjetje, da bi preverilo pogoje dela in zaposlitve tam zaposlenih delavcev. Preverjena ni bila samo vrsta zaposlitve, ampak tudi zakonsko določene plače. Ti pregledi so del redno izvajanega programa, namenjenega odkrivanju morebitnih kršitev zakona o minimalni plači in nezakonitih delovnih razmerjih, kot je [Haufe].

Anketiranih je bilo skupno 52 ljudi, primerjali pa so njihove plačne in finančne evidence. Kmalu so se pojavili prvi znaki nepravilnosti, predvsem na področju izpolnjevanja zahtev glede minimalne plače. Takšne kršitve imajo lahko resne posledice: če se potrdijo, obstaja nevarnost sodnega postopka s strani carine. V tem primeru je bilo aretiranih 12 moških iz vzhodne Evrope, starih od 18 do 50 let, ker niso imeli potrebnih dokumentov za delo in bivanje. Zoper te osebe so že sproženi kazenski postopki, o njihovem nadaljnjem bivanju pa odločajo imigracijske oblasti.

Ozadje boja proti delu na črno

Trenutni incident ni osamljen. Po podatkih zveznega ministrstva za finance je bilo leta 2024 zaradi dela na črno izgubljenih okoli 766 milijonov evrov. Opravljenih je bilo približno 25.000 revizij delodajalcev, kar je povzročilo uvedbo skoraj 97.000 preiskav. Boj proti delu na črno je osrednja skrb glavnega carinskega urada, ki je s pomočjo zakona o boju proti zaposlovanju na črno (SchwarzArbG) lahko razširil svoja revizijska in preiskovalna pooblastila. Posebna pozornost je namenjena izpolnjevanju zahtev glede poročanja o socialni varnosti in izpolnjevanju minimalne plače.

Delodajalci so dolžni upoštevati vse predpise in pravilno plačevati prispevke za socialno varnost in davke na izplačane plače. Kljub temu vedno obstajajo primeri, ko se tuji delavci zaposlujejo brez dovoljenj za bivanje, potrebnih za njihovo zaposlitev. Zadnji nadzori kažejo, da morajo carinski organi ukrepati tudi proti organiziranim oblikam dela na črno, ki pogosto delujejo čezmejno.

Podjetja in družba zelo potrebujeta pravično in urejeno delovno okolje. Cariniki se zavzemajo za pravičnost in pomagajo, da zaposleni niso prisiljeni v izkoriščevalska delovna razmerja. To ni samo vprašanje prava, ampak tudi vprašanje družbene odgovornosti. Minimalna plača, ki se bo s 1. januarjem 2025 dvignila na 12,82 evra bruto na uro, je korak v pravo smer za izboljšanje razmer številnih delavcev v Nemčiji.