Rdeči alarm: Azijski sršen poplavlja Schleswig-Holstein!
Azijski sršeni se širijo v Hessnu in drugih zveznih deželah. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti za čebelje družine in biotsko raznovrstnost.

Rdeči alarm: Azijski sršen poplavlja Schleswig-Holstein!
Azijski sršen se v Nemčiji še naprej širi in vzbuja skrbi ne le med čebelarji, ampak tudi med ljubitelji narave. To invazivno vrsto so nazadnje opazili v Schleswig-Holsteinu, s poročili iz Lübecka in Tielena v okrožju Schleswig-Flensburg. Rainer Borcherding iz BUND in Carsten Pusch iz NABU nudita dragocen vpogled v vedenje in nevarnosti te vrste, ki je v Evropo prišla leta 2004 s prevozom blaga iz jugovzhodne Azije. [Merkur] poroča, da azijski sršen, znanstveno znan kotVespa velutina, je manjši od evropskega sorodnika, ima temnejše telo in izstopa z rumenimi tačkami.
Širjenje azijskega sršena se hitro povečuje. Poleg Schleswig-Holsteina je to vrsto že mogoče opazovati v zveznih deželah, kot so Baden-Württemberg, Posarje, Porenje-Pfalško, Hessen in Severno Porenje-Vestfalija, v Severnem Porenju-Vestfaliji pa so že poročali o več sto opažanjih. K temu neoviranemu širjenju prispeva tudi podnebna kriza. Ta sršen skorajda nima naravnih sovražnikov in napada predvsem čebelje družine, kar lahko povzroči resno škodo čebelarstvu, poudarja [ZDF].
Nevarnosti in obnašanje azijskega sršena
Čeprav se zdi azijski sršen prijeten, nevarnosti njegove prisotnosti ne gre podcenjevati. Azijski sršeni ne lovijo samo žuželk in pajkov, ampak pravzaprav tudi čebele. Ocenjuje se, da lahko visoka gostota teh sršenov povzroči resne izgube v čebeljih družinah, zlasti pozno jeseni, ko uplenijo do 75 čebel na dan. [AGES] pojasnjuje, da sršen v letu čaka na čebele, ki se vračajo, kar predstavlja veliko nevarnost za čebelarje.
Gnezdo azijskega sršena lahko doseže premer od 40 do 60 cm in se v poletnih mesecih pogosto preseli na višja drevesa. Razumevanje njihovega življenjskega sloga je ključnega pomena za uspešen nadzor: azijski sršeni kljub svoji velikosti niso agresivni, razen če se približate njihovemu gnezdu. Njihov strup je manj nevaren kot strup čebel, lahko pa povzroči alergijske reakcije, tako kot domači sršen.
Kaj storiti, če pride do opazovanj?
Pogosta napaka je, da se o opažanjih nepravilno poroča kot o azijskih sršenih; veliko teh poročil se izkaže za domorodne vrste. Za varnost pa je treba gnezda vsekakor prijaviti nižjim naravovarstvenim organom s fotografijami. Močno svarimo pred kakršnimi koli lastnimi poskusi odstranjevanja gnezd, saj jih je treba obravnavati strokovno. [ZDF] Hkrati je priporočljivo, da se obstoječa gnezda pred strokovno odstranitvijo pustijo pri miru, da ne bi po nepotrebnem dražili živali.
EU je že leta 2018 uvedla ukrepe za boj proti azijskim sršenom. Prepotreben poudarek je na grožnjah naši biotski raznovrstnosti. Vse več invazivnih vrst ogroža domorodno živalstvo in rastlinstvo, azijski sršen pa še zdaleč ni edini. [ZDF] Izzivi so različni, a poleg skrbi za čebele obstajajo tudi pozitivni pristopi: čebelarji lahko svoje panje zaščitijo z mrežastimi rešetkami.
Nadaljnje širjenje azijskega sršena in njegove nevarnosti ostajajo zelo zanimiva tema: od nadzora in zaščite čebelarstva do vpliva na naše ekosisteme – tukaj je veliko za razpravo. Če opazite azijskega sršena, ga mirno opazujte in obvestite pristojne organe, da zaščitimo naravo in naše okolje!
