Boj za človeško dostojanstvo: Škofje svarijo pred volitvami sodnikov v Hessnu!

Boj za človeško dostojanstvo: Škofje svarijo pred volitvami sodnikov v Hessnu!

V Hessnu in širše vzbuja vedno večjo pozornost imenovanje Frauke Brosius-Gersdorf s strani SPD za ustavno sodnico. Razprava o njihovem stališču do splava povzroča veliko polemik in polarizira družbo. Bundestag bo v petek odločal o njeni izvolitvi, ki sicer ne bi smela biti na dnevnem redu, a se zdi, da je pritisk javnosti prevelik, da bi to vprašanje še naprej ignorirali. Limburški škof Georg Bätzing, ki je tudi predsednik nemške škofovske konference, se je jasno opredelil za Brosius-Gersdorf. V zagovoru poudarja, da ne sme izgubiti priznanja, ki si ga zasluži. Ta podpora prihaja ravno ob pravem času, saj so škofje iz različnih škofij že izrazili zaskrbljenost, da se nikomur, ki dvomi o človeškem dostojanstvu zarodkov ali plodov, ne zaupa razlaga temeljnega zakona, so poročali [hessenschau].

Situacija se zaostri, ko je bamberški nadškof Herwig Gössl umaknil svoje obtožbe proti Brosius-Gersdorfu in svoje prejšnje izjave označil za obžalovanja vredne. Izjavil je, da je bil "napačno obveščen". V času, ko se družba prepira o vprašanju splava, Katoliška cerkev na nominacijo Brosius-Gersdorfa gleda zelo kritično. Kritiki, tudi iz CDU, so namigovali, da je Brosius-Gersdorfova podpirala splav do rojstva in njeno držo opisala kot "ultralevično".

Diskurz o splavu

Brosius-Gersdorfova je v razpravi zavzela jasno stališče: zavzema se za legalizacijo splavov v zgodnji fazi, zavrača pa trditev, da zarodek nima pravice do življenja. To je v nasprotju s stališči Zveznega ustavnega sodišča, ki že od leta 1993 priznava človeško dostojanstvo nerojenemu. Še posebej eksplozivno postaja vprašanje splava, saj je prihodnja sodna praksa močno odvisna od izvolitve novega ustavnega sodnika. Trenutni odstavek 218a, ki ga Bätzing opisuje kot "pametno ravnotežje" med pravico do samoodločbe in zaščito nerojenega življenja, ima torej potencial, da se vrne v pogovor z imenovanjem Brosius-Gersdorfa, in ne le s pravnega vidika.

A ni samo katoliška cerkev tista, ki je skeptična. Protestantska cerkev je na splošno bolj odprta za liberalnejšo ureditev, kar dodatno zaplete situacijo. V zgoščeni politični pokrajini sta se SPD in CDU dogovorili, da Brosius-Gersdorf ne more prevzeti funkcije predsednika ali podpredsednika zveznega ustavnega sodišča. To bi lahko pomenilo, da potrebne dvotretjinske večine za njeno izvolitev morda ne bo dosežena.

Poteka kulturna vojna?

Škof Bätzing v svojih izjavah svari pred kulturno vojno, ki bi lahko nastala iz razprave o imenovanju Brosius-Gersdorfa. Skrbijo ga tisti, ki imajo koristi od tovrstnih konfliktov, ki izhajajo iz družbe. Poleg pravnih vidikov je v ospredje postavljena razprava o zaščiti in dostojanstvu življenja pred in po rojstvu. Škofja, kot sta Oster in Voderholzer, poudarjata, da je treba priznati človeško dostojanstvo vsakemu človeku, ne glede na njegov življenjski položaj.

Vse to se dogaja v ozadju dolgotrajnega prizadevanja za reformo SPD in Zelenih, ki so želeli podrobneje preučiti predpise o splavu. Toda zamisel o odstranitvi splavov iz kazenskega zakonika in njihovi ureditvi v zakonu o sporih med nosečnostjo grozi, da bo zbledela v ozadje, medtem ko imenovanje Brosius-Gersdorfove znova sproži razpravo.

Mnogim je jasno: odločitev, sprejeta v petek, ne bo imela trajnega vpliva le na zakone o splavu in ravnanju s človeškim dostojanstvom v Nemčiji, ampak tudi na temelje družbenega sobivanja. Še vedno je vznemirljivo videti, kako se bo politična pokrajina razvijala v prihodnjem obdobju in kakšen vpliv bo to imelo na ljudi, ki so v središču te razprave.