Dijaki in učitelji v Hessnu se upirajo rezom za 20 milijonov evrov!

Dijaki in učitelji v Hessnu se upirajo rezom za 20 milijonov evrov!

Kar zadeva šolske finance, je v Hessnu veliko nemira. Varčevalni ukrepi državne vlade prisilijo izobraževalne ustanove, da se odrečejo dvema tretjinama svojih rezerv. Ta odločitev vpliva na impresivnih 20 milijonov evrov, ki se morajo vrniti državi, kot hna.de poroča. Gre za sredstva, ki ob koncu leta še niso bila porabljena in bi lahko ostala v rezervi do tri leta.

Rezerve niso samo finančna blazina, ampak so velikega pomena tudi za načrtovanje prihodnjih projektov. Ravnatelj Manfred Brill iz Srednje šole bratov Grimm v Bebri je razočaran nad odločitvijo, ki med drugim negativno vpliva na projekte, kot sta demokratično gledališče in zunanji nadzor. Spremembe proračuna in rezerv vplivajo tudi na kadrovsko načrtovanje, predvsem na področju nadomestnih kadrov, kar dodatno zaostruje razmere v šolah.

Odpor in protest proti varčevalnemu paketu

Med prebivalstvom obstaja odpor proti rezom. Peticija državnega študentskega sveta poziva k razveljavitvi varčevalnih ukrepov in je do zdaj zbrala več kot 5145 podpisov. Združenje nemških učiteljev v Hessnu (DLH) je podprlo pobudo, vidni glasovi, kot sta Jakob Migenda iz levice in Thilo Hartmann iz Sindikata izobraževanja in znanosti (GEW), prav tako pozivajo k zanesljivemu financiranju šol. Hartmann poziva k podpori peticije, ki jo najdete tukaj.

Politiki vseh vrst so reze ostro kritizirali. Daniel May, tiskovni predstavnik Zelenih za izobraževalno politiko, poudarja, da je povečanje šolskih proračunov nujno potrebno, zlasti po izzivih koronske pandemije. GEW Hessen opozarja tudi na finančne in organizacijske težave, ki jih povzročajo rezi.

Finančni pogoji in prihodnji obeti

Čeprav hessensko ministrstvo za izobraževanje poudarja, da se bo proračun za izobraževanje leta 2025 povečal za 5,9 % na okoli 5,8 milijarde evrov, med šolami in učitelji ostaja velika negotovost. Po poročanju welt.de se rezerve šol – ki so bile prihranjene zaradi neporabljenega denarja v letih 2022 do 2024 – stekajo nazaj v državni proračun. To poteka ob zavedanju, da se bo število pedagoških mest povečalo za okoli 2100, zaradi česar se postavlja vprašanje, kam točno bodo šla dodatna sredstva.

Izziv je tudi, da se v naslednje leto lahko prenese le tretjina proračunskih sredstev. Donosi vplivajo na načrtovane dolgoročne projekte in ogrožajo dokazane izobraževalne ponudbe. Dialog med šolskimi oblastmi, združenji učiteljev in državno vlado postaja zato vse bolj pomemben za oblikovanje trajnostne izobraževalne politike.